V zadnjih tednih aprila se je 10 zaposlenih na SŠTS Šiška v okviru Erasmus+ projekta odpravila na hladno Finsko, da bi si ogledali, kako tam poteka poklicno in strokovno izobraževanje. V preteklosti naša šola še ni vzpostavila povezav s Finci, čeprav je njihov izobraževalni sistem po ugotovitvah več mednarodnih anket med najboljšimi na svetu. Naše zanimanje za njihov šolski sistem je bilo več kot upravičeno.
Po več mesecih priprav in dogovarjanj o dejavnostih, ki smo jih želeli pobliže spoznati, smo se v četrtek, 20. aprila, zjutraj zbrali na brniškem letališču. Let je trajal uro več, kot smo imeli občutek, saj smo prečkali iz osrednjeevropskega v vzhodnoevropsko časovno območje. Po prihodu v Helsinke smo zato pohiteli do bližnje železniške postaje in na krajšo, 300-kilometrsko pot do naselja Jyväskylä, ki ga imajo Finci bojda za predmestje Helsinkov. Med potjo smo lahko občudovali finsko podeželje, ki ga je marsikje še krila snežna odeja. Do hotela smo prispeli zgodaj zvečer, zato smo preostanek dneva izkoristili za spoznavanje središča Jyväskyle.
V petek, 21. aprila, smo prvič obiskali izobraževalni konzorcij Gradia, kjer nas je sprejel koordinator mobilnosti, g. Joonas Penttinen, ki nam je povzel poklicno izobraževanje v okviru finskega izobraževalnega modela. Po predstavitvi nas je vodil na ogled oddelka za grafično oblikovanje, kjer so udeleženci svojo strast do umetniškega ustvarjanja ponazorili tudi na okrasju hodnikov. Po kosilu nas je g. Penttinen vodil še na ogled Jyväskyle in nam priporočil ogled muzejskih zbirk, saj je bil ta dan vstop v muzeje brezplačen. S pridom smo izkoristili priložnost in si ogledali finsko sodobno umetnost ter bogato zgodovino industrije.
Vikend smo izkoristili za obisk večjega mesta Tampere in temeljitejši ogled Jväskyle. V soboto smo se z vlakom odpeljali v Tampere, kjer so trume ljudi drle na hokejsko tekmo v znameniti areni Nokia. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo se sprehodili ob strugi Tammerkoski. Pretok med jezeroma, ki je speljan po tem kanalu, so Finci s pridom izkoristili za poganjanje mehanskih sistemov v metalurškem podjetju Tampella in tekstilnem podjetju Finlayson, zdaj pa ga izkoriščajo za proizvodnjo elektrike. Z zanimanjem smo obiskali nekdanje prostore tekstilnega obrata, ki so jih pretvorili v muzej z različnimi zbirkami – od zgodovine gasilstva in pošte, do muzeja hokeja in tekstilne industrije. V nedeljo smo si ogledali še ostale kotičke Jyväskyle in se odpravili do skakalnice, kjer naj bi treniral Matti Nykänen.
V ponedeljek, 24. aprila, smo se odpravili v Äänekoski, kjer so nas sprejeli na tehniški šoli Poke. Čeprav je šola manjša od konzorcija Gradia, je bilo osebje veselo našega obiska in koordinatorji mednarodnih izmenjav so nas rade volje peljali na ogled delavnic s področij elektrotehnike, strojništva, mehatronike in nam pokazali tudi simulator vožnje s tovornjakom. Med ogledi so nam predstavili tudi, kako na Finskem odraslim nudijo možnost prekvalifikacije, ki jo v celoti krije proračun. Tako se je celo zdravnica odločila za izobraževanje na področju računalniške znanosti in animacij ter sprogramirala interaktivno animacijo za študente zdravstva oziroma medicine, ki prikazuje pripomočke v sprejemni ambulanti. Največji šok je doletel našo šolsko knjižničarko, ko je slišala, da finski izobraževalni zavodi nimajo lastnih knjižnic, temveč so vezani na zunanje, občinske.
V sledečih dneh smo nadaljevali z ogledi izobraževalnih programov na konzorciju Gradia. V torek, 25. aprila, so nas gostitelji popeljali na ogled delavnic za elektrotehniko, montažerstvo, gradbeništvo in računalništvo, ki pa so bile v veliki meri nezasedene, saj so mnogi udeleženci izobraževanja v tem obdobju opravljali delovno prakso. Predstavili so nam tudi, kako je na Finskem urejen sistem vajeništva, ki podobno kot v Sloveniji (še) ni izrazito razširjen, saj menda mnoga podjetja šele spoznavajo, da ta možnost obstaja. Kot zanimivost še številka: vajenci so na finskem upravičeni do 90% plače, ki bi jo služili z redno službo na ciljnem področju. Popoldne smo izkoristili še za obisk nekdanje mestne hiše, ki jo je osnoval znameniti finski arhitekt Alvar Aalto (ki je osnoval tudi opečnato stavbo univerze v Jyväskyli).
V sredo, 26. aprila, smo zapustili Jyväskylo in se odpravili do podružnice Gradie v naselju Jämsä. Čeprav smo si tudi tam ogledali, kako poteka poklicno izobraževanje na področjih zdravstvene nege, gozdarstva in higienske tehnike, pa smo z večjim zanimanjem spoznavali, kako gojijo občutka odgovornosti in pripadnosti pri svojih udeležencih izobraževanja. Poleg uporabe nefrontalnih oblik pouka namreč pedagoško osebje omogoča udeležencem tudi, da se med odmori sprostijo z biljardom, namiznim nogometom ali namiznim tenisom. To smo sicer videli tudi v Jyväskyli, vendar so nas v Jämsi popeljali tudi do kuhinje, kjer si lahko udeleženci pripravijo obroke, pijačo in ju celo shranijo v hladilniku. Da bi krepili sproščeno vzdušje, se kuhinja nahaja poleg prostorov svetovalne službe. Mimogrede, občutek pripadnosti vzdržujejo tudi višje in visoke šole, saj se študentje med družabnimi dogodki oblačijo v kombinezon, ki je obarvan glede na smer njihovega izobraževanja, okrašen pa z nalepkami in našitki, ki predstavljajo njihova doživetja. Strinjali smo se, da bi se splačalo take geste vpeljati tudi v naši šoli. Seveda pa se niso mislili posloviti brez preizkusa simulatorja.
Zadnje popoldne našega obiska na Finskem smo namenili ogledu Helsinkov. Tudi tu je bilo zaznati sledi pestre finske zgodovine, ki je pustila svoj pečat na arhitekturi. Naslednje jutro smo se polni vtisov vrnili v domačo Slovenijo in se že veselimo naslednjega obiska Finske, da jo spoznamo še pobliže.
